Znamenja

A kdaj opazujete znamenja v svoji okolici? Na sprehodu, na poti v službo ali po opravkih, na potovanju, izletu ...? Kaj mislim s tem? Recimo da se vam stalno pojavljajo isti nenavadni vzorci-pojavi-predmeti. Kakšni so? Kje se pojavljajo? Kako pogosto se pojavljajo? Se spreminjajo?

A kdaj opazujete znamenja v svoji okolici? Na sprehodu, na poti v službo ali po opravkih, na potovanju, izletu ...? Kaj mislim s tem? Recimo da se vam stalno pojavljajo isti nenavadni vzorci-pojavi-predmeti. Kakšni so? Kje se pojavljajo? Kako pogosto se pojavljajo? Se spreminjajo?

Meni se je lani pozimi dogajalo, da sem začela v svoji okolici opažati mrtve ptice. Sprva mrtvega goloba na potkici ob našem bloku. Naredila sem nad njim reiki simbol in njegovo dušico poslala k Viru. Nato nisem več razmišljala o njem. Zasmilil se mi je, a tako pač je – kremplji tete Zime pograbijo najšibkejše k sebi v ledeno deželo, da v pomlad prispejo zdravi posamezniki, ki nadaljujejo vrsto. 

Kasneje čez kak teden, ko je še vedno pritiskal mraz, sem zopet na sprehodu z najino psičko Ajšo na tleh zapazila zmrznjeno ptičje trupelce. Isti postopek (reiki – pojdi k Viru). Pobrala sem ga in položila v grmovje. Ne zdi se mi prav, da bi razpadal tam na asvaltu, verjetno bi ga hišnik vrgel v smeti kot kak star robček. Takrat sem postala pozorna. Ali sem te ptici srečala zato, da jih pospremim v onostranstvo? Ali se kaj večjega skriva v ozadju?

Minevali so dnevi in nisem več toliko o tem razmišljala. Sicer sem na parkirišču srečala še nega negibnega kosa, ga peljala v oni svet, in šla naprej. Po novem letu sem za kratek čas delala v čistilnem servisu (kar je bilo super za čiščenje moje takrat prenatrpane glave) in še kar je zunaj bril leden veter. Zgodaj zjutraj smo čistili en bar in ko sem pometala teraso pred barom, v krošnjah dreves pa je divje žvrgolelo ob jutranjem svitu, sem v kotu zopet našla enega goloba. Ne bi mogel biti trši. Zopet sem ga odnesla v grmovje in čutila sem obžalovanje ob njegovem žalostnem koncu. Še dan poprej je letal naokoli, zvečer je nato iskal uteho v kotičku sten pred barom, a temeprature so bile prenizke za njegovo ošibelo telo. 

V tistem času smo v šoli karmične diagnostike, ki jo vodita Neli Rep in Marjan Ogorevc, delali posebno reiki terapijo eden na drugem, ko smo si 3x po 21 dni izvajali posebne reikijske terapije, ki se vežejo na preteklost, sedanjost in prihodnost. Čutila sem, da se mi je po zaključenem terapiranju preteklosti odprlo nekaj v življenju, saj sem dobila nov zagon in upanje, in tudi delo v čiščenju je bil zame pozitiven korak naprej. 

Neko šolsko nedeljo proti koncu zime, ko sem se sicer še vedno počutila precej anksiozno in malce zaskrbljeno okoli svoje prihodnosti, sem se z avtom peljala domov iz šole. Po neki ulici v Ljubljani je sem in tja korakala vrana. Vedno, ko vidim ptice, mi srce veselo poskoči, pa naj bo to golob, ki ga vidim vsak dan, ali pa redki vodomec, ki ga zaslediš le ob divjih vodovjih. Zmanjšala sem hitrost in vrano opazovala. Kar ni in ni se hotela odmakniti z mojega dela vozišča, jaz pa je res nisem želela povoziti. Še naprej sem jo gledala, ko se je moj avto vedno bolj počasi k njej približeval, in upala, da se jo bodo tudi drugi avtomobili usmilili. Nato pa je naeknrat baba končno razprla krila in se pognala, točno pred mano, navzgor v nebo. 

Še bolj se mi je razjasnil obraz in v srcu sem začutila še več veselja. Takrat sem bila povsem gotova v sebi, kaj so tista ptičja trupelca pomenila. 

Negativni vzorci v meni so bili na začetku zime še zmrznjeni, mrtvi, niso se premaknili iz mene, kot mrtva ptica ne more leteti. Zato sem bila tudi jaz vsa potrta, zaskrbljena, nepremična. Po skoraj troletnem trdem delu na sebi, brskanju po svoji zavesti in odpravljanju vzorcev, metanju starih zgodb v ogenj, sem se tudi jaz končno začela prebujati in oživljati. In lepa vrana, ki je vzletela pred menoj, mi je sporočila, da so stare strukture skoraj že povsem odšle in da prihajajo zame lepši časi. Časi svobode in navdiha. 

Sedaj, dva meseca kasneje, lahko potrdim te ugotovitve. In po tistem nisem več naletela na poginule ptice. Ena golobica je na najinem balkonu celo naredila gnezdo in izlegla jajčka, vendar jih je čez čas odnesla, saj se je bala najinega opazovanja in odpiranja oken. Tudi to nakazuje na neke zgodbe iz mojega življenja. A o tem kdaj drugič.

Paulo Coelho v Alkimistu temu reče stik z Dušo sveta. Branje iz Duše sveta. In res je tako. Ni potrebno nasvetov iskati v modrih knjigah, pri izkušenih zdravilcih ali nemara celo v zvezdah. Sicer lahko, a odgovore boste našli tudi v srcu, ki vam bo interpretiralo simbole iz okolice. Kar pogumno, svobodni ste. 

#bloggingtips #WixBlog